Zaključek

8 Zaključek

Odpiranje podatkov je dolgotrajen in kontinuiran proces, ki teče vzporedno s tehnološkim in informacijskim razvojem. Pozitivni učinki odpiranja podatkov bodo vidni šele čez čas, ko bo trenutna ponovna uporaba podatkov omogočila razvoj novih storitev in začela generirati nova povpraševanja in oblike ponovne uporabe. Začetni napori pri vzpostavitvi odprtih podatkov pogosto presegajo kratkoročne pozitivne učinke, še posebno na manj oprijemljivih področjih, kot sta dostopnost in transparentnost delovanja javne uprave, nalog in služb. Šele ko bo večina podatkovnih zbirk odprtih in bo tako bistveno povečana uporabnost podatkov, bo oblikovana ustrezna podlaga za naslednjo stopnjo: povezane podatkovne zbirke (linkeddata).

Trenutno zelo aktualna tema v informacijskem smislu, ki se prepleta s konceptoma »interneta stvari" (internet of things) ter "masivnih podatkov/velepodatkov« (big data), že danes razvija in testira nove produkte in storitve, ki izkoriščajo dodano vrednost, ki je skrita v povezanih zbirkah. Navedeni koncepti se danes prednostno razvijajo na področju geolociranih podatkov, kjer je uporabnost povezljivih podatkovnih zbirk tudi največja.

Namen tega priročnika je predvsem pomoč pri odpiranju podatkov, torej zagotavljanju enakega in prostega dostopa ter ponovne uporabe za vse, ustreznega licenciranja in pravne podlage za objavo podatkov, pri spodbujanju transparentnosti in interoperabilnosti ter predvsem spodbujanju premika v razmišljanju javne uprave in organov.

Povezane podatkovne zbirke so nadgradnja odprtih podatkovnih zbirk v smeri semantičnega spleta, ki uvajajo URI-povezave na ravni podatkov, uporabo standardnih slovarjev in standardov ipd. Dobre prakse, uveljavitev in poenotenje standardov ter pristopov v evropskem merilu bodo vplivali tudi na praktično izvedbo odpiranja podatkov in posledično tudi na ta priročnik.